Rezervoar za shranjevanje tekočega amoniaka
Tekoči amonijak je zaradi svojih vnetljivih, eksplozivnih in strupenih lastnosti vključen na seznam nevarnih kemikalij. V skladu z "Identifikacijo glavnih nevarnih virov nevarnih kemikalij" (GB18218-2009) kritična prostornina skladiščenega amonijaka, večja od 10 ton***, predstavlja glavni vir nevarnosti. Vsi rezervoarji za skladiščenje tekočega amonijaka so razvrščeni v tri vrste tlačnih posod. Analizirajmo nevarne lastnosti in nevarnosti med proizvodnjo in delovanjem rezervoarja za skladiščenje tekočega amonijaka ter predlagajmo nekaj preventivnih in nujnih ukrepov za preprečevanje nesreč.
Analiza nevarnosti skladiščnega rezervoarja za tekoči amonijak med delovanjem
Nevarne lastnosti amoniaka
Amonijak je brezbarven in prozoren plin z ostrim vonjem, ki se zlahka utekočini v tekoči amonijak. Amonijak je lažji od zraka in se zlahka topen v vodi. Ker tekoči amonijak zlahka hlapi v plinast amonijak, ga je mogoče pri mešanju amonijaka in zraka v določenem razmerju izpostaviti odprtemu ognju v zunanjem zraku delavnice, pri čemer je največja koncentracija 15–27 %. ***** *Dovoljena koncentracija je 30 mg/m3. Uhajanje plinastega amonijaka lahko povzroči zastrupitev, draženje oči, pljučne sluznice ali kože ter nevarnost kemičnih opeklin zaradi mraza.
Analiza tveganja proizvodnega in operativnega procesa
1. Nadzor ravni amoniaka
Če je hitrost sproščanja amoniaka prehitra, je nadzor nivoja tekočine prenizek ali če pride do drugih okvar nadzora instrumentov itd., bo sintetični plin pod visokim tlakom uhajal v rezervoar za tekoči amonijak, kar bo povzročilo nadtlak v rezervoarju in veliko uhajanje amoniaka, kar je izjemno škodljivo. Nadzor nivoja amoniaka je zelo pomemben.
2. Zmogljivost shranjevanja
Prostornina rezervoarja za tekoči amonijak presega 85 % prostornine rezervoarja, tlak pa presega območje kontrolnega indeksa ali pa se postopek izvaja v obrnjenem rezervoarju za tekoči amonijak. Če se postopki in koraki v obratovalnih predpisih ne upoštevajo dosledno, bo prišlo do puščanja zaradi nadtlaka***** *nesreča.
3. Polnjenje s tekočim amoniakom
Pri polnjenju tekočega amoniaka se prepolnjevanje ne izvaja v skladu s predpisi, razstreljevanje polnilnega cevovoda pa lahko povzroči puščanje in zastrupitve.
Analiza nevarnosti opreme in objektov
1. Manjkajo ali niso nameščeni zasnova, pregledi in vzdrževanje rezervoarjev za skladiščenje tekočega amoniaka, varnostni dodatki, kot so merilniki nivoja, manometri in varnostni ventili, pa so okvarjeni ali skriti, kar lahko povzroči puščanje rezervoarja.
2. Poleti ali pri visokih temperaturah rezervoar za tekoči amonijak ni opremljen s tendami, fiksno hladilno pršilno vodo in drugimi preventivnimi napravami, kot je potrebno, kar lahko povzroči puščanje zaradi nadtlaka v rezervoarju.
3. Poškodba ali odpoved strelovodne zaščite in antistatičnih naprav ali ozemljitve lahko povzroči električni udar v rezervoarju.
4. Okvara alarmov proizvodnega procesa, blokad, varnostnih naprav za razbremenitev tlaka v sili, alarmov za vnetljive in strupene pline ter drugih naprav bo povzročila nesreče zaradi puščanja zaradi nadtlaka ali povečanje skladiščnega rezervoarja.
Ukrepi za preprečevanje nesreč
Preventivni ukrepi za delovanje proizvodnega procesa
1. Strogo izvajajte operativne postopke
Bodite pozorni na delovanje odvajanja amoniaka v sintetičnih stebrih, nadzorujte nivo tekočine pri hladnem križanju in ločevanju amoniaka, ohranjajte nivo tekočine stabilen v območju od 1/3 do 2/3 in preprečite, da bi bil nivo tekočine prenizek ali previsok.
2. Strogo nadzorujte tlak v rezervoarju za tekoči amonijak
Prostornina skladiščenega tekočega amoniaka ne sme presegati 85 % prostornine skladiščnega rezervoarja. Med normalno proizvodnjo je treba raven tekočega amoniaka v skladiščnem rezervoarju nadzorovati na nizki ravni, običajno znotraj 30 % varne prostornine polnjenja, da se prepreči shranjevanje amoniaka zaradi temperature okolice. Naraščajoča ekspanzija in povečanje tlaka povzročita nadtlak v skladiščnem rezervoarju.
3. Previdnostni ukrepi za polnjenje tekočega amoniaka
Osebje, ki vgrajuje amonijak, mora pred začetkom dela opraviti usposabljanje in izobraževanje o varnosti pri delu. Seznaniti se mora z delovanjem, značilnostmi, načini delovanja, strukturo dodatne opreme, načelom delovanja, nevarnimi lastnostmi tekočega amonijaka in ukrepi za ravnanje v sili.
Pred polnjenjem je treba preveriti veljavnost potrdil, kot so potrdilo o fizičnem pregledu cisterne, dovoljenje za uporabo cisterne, vozniško dovoljenje, potrdilo o spremstvu in dovoljenje za prevoz. Varnostna oprema mora biti popolna in občutljiva, pregled pa mora biti usposobljen; tlak v cisterni pred polnjenjem mora biti nizek, manjši od 0,05 MPa; preveriti je treba delovanje cevovoda za priključitev amoniaka.
Osebje, ki namešča amonijak, mora dosledno upoštevati obratovalne postopke rezervoarja za tekoči amonijak in paziti, da prostornina polnjenja pri polnjenju ne presega 85 % prostornine rezervoarja.
Osebje, ki namešča amonijak, mora nositi plinske maske in zaščitne rokavice; lokacija mora biti opremljena z opremo za gašenje požarov in zaščito pred plini; med polnjenjem ne sme zapustiti lokacije in mora okrepiti preglede tlaka v cisternah, prirobnic cevovodov glede puščanja itd. Plin iz cistern je treba ustrezno reciklirati v sistem in ga ne smeti poljubno izpuščati. V primeru kakršnih koli neobičajnih situacij, kot je puščanje, je treba polnjenje takoj ustaviti in sprejeti učinkovite ukrepe za preprečevanje nepričakovanih nesreč.
Rutinski pregledi objektov, ukrepov in postopkov za proizvodnjo amoniaka se izvajajo dnevno, o pregledih in polnjenju pa se vodijo tudi zapisniki.
Čas objave: 31. avg. 2021
